Vsi vemo, kako vabljiva je Koroška s svojimi izmenjujočimi se vzpetinami in dolinami, kako čudovita je še posebej spomladi, ko se odene v živozeleno. Znano je, da so Korošci prijazni in da znajo za svoje goste izvrstno poskrbeti. A se kljub temu vse premalokrat odločimo obiskati ta del Slovenije. Prav zato smo za tokratno enodnevno druženje članov društva izbrali Koroško.
Po priporočilih naših koroških članov smo se zbrali na kmetiji Ploder v Šentanelu, ki se nahaja le streljaj od meje z Avstrijo in od koder je čudovit pogled na najvišjo koroško planino – Peco. Na njeni severni strani imajo Avstrijci smučišče, na južni pa Slovenci votlino, v kateri baje še zmeraj globoko spi kralj Matjaž.
Po jutranjem okrepčilu, ki so ga pripravili gostitelji, in po tradicionalnem skupinskem fotografiranju so se štiri skupine kolesarjev urno podale na pot. Tisti, ki jim razdalj in višincev nikoli ni dovolj, so izbrali precej dolge proge. Ena skupina posebnežev se je menda hvalila s 140 prevoženimi km. Tisti z bolj poudarjenim genom za uživanje so se zadovoljili s krajšimi razdaljami a z več postanki.
V prvih kilometrih nas je na kolesih kar mrazilo, saj se sonce nikakor ni uspelo prebiti skozi gosti sloj sivih oblakov, a se je kmalu naredil zelo prijeten, sončen dan, tako da nam je predvsem v klance postajalo pošteno vroče. Sonce, ki se je pokazalo izza oblakov, je razglede na koroške gozdove in travnata pobočja nad reko Dravo še polepšalo.
Ker pa cest na slovenskem Koroškem za daljše kolesarske ture kmalu zmanjka, so prav vse skupine hitro zapustile slovenski del Koroške in se podale na križarjenje po avstrijskem delu. Ceste na drugi strani meje so res široke in dobro vzdrževane, zato so naša kolesa hitro požirala kilometre.
Skupine, ki so imele bolj usmiljene vodje, so si drznile narediti krepčilni postanek ob Klopinskem jezeru. S pijačo in jedačo tam res ni za pretiravati, saj so cene precej manj prijazne denarnici kot pri nas.
Kolesarski dan je minil brez padcev ali tehničnih težav, tako da smo se vsi kolesarji v popoldanskih urah prijetno utrujeni a zadovoljni vrnili na dvorišče Kmetije Ploder. “Na splošno veselje” udeležencev je bilo tik pred ciljem premagati še zadnji klanec, ki sploh ni bil tako nedolžen. Po povratku nas je že čakala pogrnjena miza, na kateri so se zvrstile v domači kuhinji pripravljene domače dobrote. Tako smo potem, ko so bile potešena naša kolesarska pričakovanja, z okusnimi dobrotami potešili še naše lačne želodce.
Kot zmeraj, ko se na kupu zbere druščina s podobnimi željami in pričakovanji, je tudi tokratno druženje kolesark in kolesarjev VirtuSlo potekalo v izjemno dobrem vzdušju. Šal in smeha je bilo v izobilju.
Vse, kar je prijetno, hitro mine, in tako se je tudi naš skupni dan počasi zaključil. Verjamem, da ob odhodu domov nikomur ni bilo žal, da se je odločil priti na Koroško. Pred nami so toplejši in tudi počitniški meseci, ko boste vsak po svoje ali v družbi preživljali dneve na kolesih, vendar vam naj zaupamo, da že pripravljamo novo druženje, ki ga bomo organizirali takoj za tem, ko se vrnete s poletnih počitnic. Ampak o tem kaj več naslednjič …
Zapisala: Vesna Zupanič
Galerija
